Karmen Salmič Kovačič: Glasba za orkester Demetrija Žebreta

Pričujoča monografija je objava magistrske naloge z naslovom Orkestralni opus Demetrija Žebreta, ki je nastala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Barba leta 2006, čeprav se je moje raziskovanje na to témo začelo že prej pod mentorstvom prof. dr. Andreja Rijavca. Iz naloge, ki sem jo zagovarjala v začetku leta 2007, sem izpustila in priredila le nekaj podrobnejših analiz, saj bi utegnile obremenjevati tekoče branje besedila.

Preberite knjigo!
Avtorica: Karmen Salmič Kovačič
Št. strani: 284
Tip vezave: Elektronska izdaja
ISBN: 978-961-237-892-9
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)
 

Leon Stefanija: Akademik Uroš Rojko: skladatelj o svojem delu in odzivi nanj

Opus Uroša Rojka je eden najbolj znanih slovenskih opusov zunaj Slovenije. Po prisotnosti v evropskem, zlasti nemškem glasbenem življenju ga lahko postavimo ob bok tistim, ki jih je zapustila peščica slovenskih ustvarjalcev, tesno povezanih s tujino. Čeprav je avtor od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, deluje in živi večidel v Nemčiji. In čeprav ni redek gost na slovenskih odrih in v medijih, ni celovitejšega vpogleda v njegov opus. Glede tega seveda ni nobena izjema – kot skladatelj umetnostne glasbe ostaja na obrobju širšega družbenega dogajanja. Pričujoča publikacija prinaša sistematično zbrano in strokovno urejeno gradivo o njem iz tujine in iz Slovenije. Besedilo ima dva vsebinska dela: biografijo, kjer se skladateljevih šestdeset let razgrinja skozi lastne besede in fotografije, in komentarje k skladbam Uroša Rojka, ki jih spremljajo (večidel časopisne) kritike. Oboje je osnova bodoče muzikološke obravnave umetniškega dela Uroša Rojka.
Preberite knjigo!
Avtor: Leon Stefanija
Št. strani: 207
Tip vezave: Elektronska izdaja
ISBN:  978-961-237-831-8
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)
 

Tatjana Marković in Leon Stefanija: Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 : Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963

Gre za enega prvih poskusov zbiranja kakovostnega gradiva za sistematično primerjalno analizo glasbenega življenja, delovanja glasbenikov in ustanov v času velikih, po prvi svetovni vojni za Slovenijo največjih kulturnih sprememb na področju glasbe. V tem zvezku so se avtorji dotaknili glasbenega delovanja obeh Oper (Marković in Pompe), Slovenske filharmonije (Bogunović-Hočevar), Zveze skladateljskih društev (Mikić) in Društva slovenskih skladateljev (Stefanija), ljubiteljskih glasbenih društev (Vasiljević), programiranja beograjskega Radia (Ilić) in glasbene publicistike (Ribizel, Milojković).

Preberite knjigo!
Urednik: Tatjana Marković, Leon Stefanija
Št. strani: 228
Tip vezave: Elektronska izdaja
ISBN: 978-961-237-790-8
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)
 

Mojca Kovačič: Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja

Delo sem razdelila na tri večja poglavja: v prvem kratko predstavljam druž- benozgodovinske okoliščine obravnavanega obdobja in pomen zbirke ljudskih pesmi z napevi, ki je nastala v okviru vseavstrijske zbiralne akcije Odbora za nabiranje narodnih pesmi. Nadalje razkrivam, kakšna navodila so imeli zbiralci za zapisovanje večglasne ljudske pesmi in v kolikšni meri so 1 V pričujoči razpravi v krog glasbenih ustvarjalcev umeščam vse glasbenike, ki so v svoje notne izdaje vključevali ljudske pesmi, pri tem pa so postopali različno: primeri se razpenjajo od preproste harmonizacije ljudske pesmi do kompozicijsko kompleksnejših pristopov. Večina virov uporablja izraze harmonizator, glasbeni ustvarjalec, prirejevalec, skladatelj. Ponekod so izrazi pomensko ločeni, drugod pa uporabljeni enoznačno. Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih … 9 jih upoštevali. Drugo poglavje se osredotoča na vire, ki razkrivajo podobo ljudskega večglasja v obravnavanem času skozi prve glasbenonarodopisne študije, zapise o petju v okviru cerkvenega obredja ter prve zvočne zapise ljudske glasbe na voščenih valjih. Dopolnjujejo jih etnomuzikološka spoznanja druge polovice 20. stoletja. V tretjem poglavju predstavljam ljudsko pesem, kot je živela v okvirih zborovske produkcije. Pri tem se dotaknem vpliva množičnosti zborovskega petja na ljudsko petje in v glasbenoanalitič- nem delu predstavim načine harmoniziranja na primeru ljudske pesmi Je pa davi slanca padla. Poglavje zaključujem s primeri iste pesmi na gramofonskih ploščah, glasbenoanalitično pa sta zaradi dosegljivosti obravnavana dva primera, ki sta bila posneta v Ameriki.
Preberite knjigo!
Avtorica: Mojca Kovačič
Leto izida: 2015
Št. strani: 74 strani
Tip vezave: Elektronska izdaja
ISBN:978-961-237-737-3
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Špela Lah: Slovenska operna ustvarjalnost med obema vojnama

Monografska publikacija Slovenska operna ustvarjalnost med obema vojnama je nastala v okviru raziskovalnega projekta »Slovenska glasbena dela po letu 1918«. Časovno je uokvirjena v obdobje med obema vojnama, v čas, ko je zaživela umetnost v optimističnem razcvetu in razmahu tako v širšem evropskem kot v ožjem slovenskem okviru. Operna ustvarjalnost na Slovenskem je bila do sedaj obravnavana le v obliki posamičnih strokovnih in znanstvenih člankov, ki se ukvarjajo z dosežki posameznih slovenskih opernih skladateljev. Medtem ko je poustvarjalnost na opernem področju pri nas že dodobra raziskana in natančno popisana, pa ostaja vpogled v ustvarjalni proces le fragmentaren. Pričujoča monografija želi zato odpraviti to belo liso slovenske novejše glasbene zgodovine in ponuja popis celotnega opernega opusa obravnavanega obdobja. Monografija je zasnovana kot preglednica opusov posameznih opernih skladateljev v času med obema svetovnima vojnama, daljši uvod pa postavi ustvarjalnost v širši glasbeni kontekst in odnos do sočasne operne ustvarjalnosti osrednjega evropskega prostora, čemur sledi obravnava operne recepcije na Slovenskem kot pomembnega zgodovinskega dejstva.
Preberite knjigo!
Avtorica: Špela Lah
Leto izida: 2014
Št. strani: 136 strani
Tip vezave: Elektronska izdaja
ISBN: 978-961-237-652-9
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Tjaša Ribizel: Osrednje glasbene ustanove v Ljubljani v očeh dnevnega časopisja 1945–1963

Publikacija Osrednje glasbene ustanove v Ljubljani v očeh dnevnega časopisja (1945–1963) je nastala kot del projekta Slovenska glasbena dela po letu 1918. Publikacija je nastala z namenom, da z natančnim popisom in vsebinskim pregledom časopisnih objav, ki so vezane na osrednje glasbene ustanove v Ljubljani, bralcu ponudi podrobnejši vpogled v ta, »dnevni časopisni« del področja recepcije glasbe v letih 1945–1963.
Preberite knjigo!
Avtorica: Tjaša Ribizel
Leto izida: 2014
Elektronska izdaja / 121 str.
ISBN:978-961-237-639-0