Monografije

Publikacija je zaključna študija štiriletnega temeljnega raziskoval­nega projekta z naslovom Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturna dinamika v Sloveniji po letu 1991. V projektu so se raziskovalci osredotočili na študij struktur in procesov (trans)kulturnih dinamik glasbenih praks tako posameznikov kot tudi skupin iz vrst etničnih manjšin ter na komunikacijske vidike njihovega odnosa z večinsko populacijo v slovenskem okolju. S projektom in publikacijo afirmirajo pogled na Sloveni­jo kot na interaktivni prostor srečevanj različnih glasb in ljudi, ki jih ustvarjajo, izvajajo in poslušajo. Zanimali so jih identitetni izrazi posameznikov in skupnosti iz vrst etničnih manjšin, prostori njihovega delovanja, vplivi kulturno-političnih institucij na njihovo dejavnost in interakcijski vidiki relevantnih glasbenih praks.

Preberite knjigo!
 
Urednik: Svanibor Pettan
Leto izida: 2021
Št. strani: 282 strani
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Monografija predstavlja prvo sistematično in poglobljeno zgodovinsko študijo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani […]. Obsega celovit in analitičen znanstvenoraziskovalni pristop ter vpogled v različna, doslej nepojasnjena ozadja o razvoju ustanove v posameznih zgodovinskih obdobjih, in sicer v kontekstu vsakokratnih aktualnih družbeno-političnih smernic ter osvetlitve najpomembnejših strokovnih in umetniških dosežkov. (Primož Kuret)Muzikološka obravnava geneze razvoja vertikale slovenskega glasbenega šolstva, temelječa na izčrpnem študiju primarnih in sekundarnih virov, njihovi analizi in komparaciji, je postavljena v kontekst družbenih dogajanj in procesov, ki so vplivali na razvoj glasbenega izobraževanja na Slovenskem. (Breda Oblak)Knjiga je izšla v sozaložništvu Znanstvene založbe FF UL in Akademije za glasbo UL. Izid publikacije so podprli: ARRS, Krka d.d.  in Salon klavirjev Benton d.o.o. 

Preberite knjigo!
 
Avtorica: Darja Koter
Leto izida: 2020
Št. strani: 336 strani
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Pričujoči zbornik izhaja iz prepričanja, da je mikrotonskost eden temeljnih konceptualnih pokazateljev spreminjanja v zgodovini zahodne glasbe. Osredotoča se na razvoj mikrotonske glasbe v vzhodni in srednji Evropi od prve svetovne vojne do danes. Avtorji preučujejo, kako so raznolika pojmovanja mikrotonskosti odpirala pot novim teorijam in praksam skladanja v regiji, ki so bile dolgo na obrobju splošnih zgodovin post/modernizmov. Uvidi raziskovalcev pričajo o tem, da so se mikrotonska glasba in njeni teoretični odrazi že med obema svetovnima vojnama pojavili kot izjemen prispevek k sodobnemu diskurzu glasbenih modernizmov in avantgard s strani skladateljev vzhodne in srednje Evrope. Mikrotonskost je prinesla korenite spremembe v pogledih na novo glasbo in je vplivala na več generacij.
Preberite knjigo!
 
Urednika: Rūta Stanevičiūtė in Leon Stefanija
Leto izida: 2020
Št. strani: 345 strani
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Stoletnica slovenskega Konservatorija je lepa priložnost za počastitev te ustanove – prve, ki je odprla vrata za pridobivanje poklicnega glasbenega in kasneje tudi baletnega znanja in veščin. Ne gre le za počastitev ustanove. Stoletnica je priložnost za počastitev tako vseh tistih, ki so posredovali svoja glasbena in plesna znanja, kakor tudi vseh, ki so jih (bili) deležni. Avtorji pri- spevkov smo ob tej priložnosti začrtali delovanje Konservatorija po obdobjih, ki so mu spreminjala podobo, seveda z vsemi ljudmi, ki so bili z njim poveza- ni: učitelj/icam/i in dijak/injam/i.
Preberite knjigo!
 
Avtorji:

Leto izida: 2020
Št. strani: 766 strani
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Cilj besedila je bil raziskati, na kakšen način se je aleatorika uveljavljala v delih slovenskih skladateljev prvega povojnega obdobja; ker je oblikovala nekatere pojavne specifike, tipične za slovensko okolje, je bil cilj njihova definicija in iskanje vzrokov zanje.
Preberite knjigo!
Avtorica: Urška Rihtaršič
Leto izida: 2019
Št. strani: 139 strani
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Namen pričujoče monografije je prikaz temeljnih kompozicijskih tehnik in razvoja kompozicijskega sloga Marijana Lipovška. V prvem delu knjige je na kratko začrtana Lipovškova življenjska pot, v nadaljevanju pa sledi kratek oris njegove poetike. Lipovšek je kompozicijo študiral pri Ostercu. V primerjavi z drugimi Osterčevimi učenci je bil Lipovšek še najbolj zadržan do novih stilnih tokov. V skladateljevih zapisih o glasbi in kompozicijskem procesu izstopajo tri ključne misli: prvič, da mora skladatelj izhajati iz svoje notranjosti in je torej treba slediti notranjemu navdihu; drugič, da mora biti vsak kompozicijski proces utemeljen in da se ne sme nečemu novemu slediti samo zato, ker je novo; in tretjič, da mora kompozicija sloneti na trdni obliki oziroma kompozicijski metodi. Notranji svet, o katerem Lipovšek toliko govori in iz katerega izhaja, je pri njem tesno navezan na izročilo in tradicijo zahodnoevropske glasbe. Lipovšek je iz te glasbe črpal navdih in je bil nanjo močno navezan, zato je zagotovo ni želel negirati, se ji odpovedati oziroma prekiniti stika z njo.
Preberite knjigo!
Avtorica: Vesna Venišnik Peternelj
Leto izida: 2019
Št. strani: 128 strani
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Monografija predstavlja grob obris zgodovine slovenske glasbe v 20. stoletju, kakor se razkriva skozi 19 parcialnih študij, ki v svoj precep izmenično postavljalo posamezni skladateljski opus, kompozicijsko tehniko ali slogovna vprašanja. Iz tega razloga se menjajo tudi metodološke perspektive, celota pa predstavlja začetni stadij izpisovanja nove zgodovine slovenske glasbe 20. stoletja. Kljub svoji vsebinski in metodološki raznolikosti so posamezni prispevki kronološko urejeni in tako omogočajo tudi pregledni pogled na slovensko glasbo izbranega časa.
Preberite knjigo!
Avtor: Gregor Pompe
Leto izida: 2019
Št. strani: 275 strani
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Znanstvena monografija dr. Katarine Zadnik zapolnjuje vrzel na področju glasbene didaktike, natančneje na področju nauka o glasbi in Solfeggia v glasbeni šoli. Za razumevanje današnjega koncepta in doktrine obeh predmetov je nujno potreben zgodovinski vpogled v razvoj predmetnih področij od začetka 19. stoletja do današnji dni. Avtorica ob diahronem analitičnem pregledu ugotavlja, da je konceptualni razvoj predmetov razviden tako iz poimenovanja in organizacijske strukture predmetov kot tudi iz metod poučevanja, razvoja učnih načrtov in izdaj učbeniške literature. Pomemben avtoričin doprinos predstavlja sistematična obravnava funkcionalne glasbene pismenosti pri učencih.
Preberite knjigo!
Avtorica: Katarina Zadnik
Leto izida: 2018
Št. strani: 181 strani
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Opera Kačji pastir oz. La Libellula sovpada s ključnim obdobjem življenja skladatelja Pavleta Merkuja. Sredi sedemdesetih let, ko je delo nastajalo, je Merkù (1927-2014) prehodil že polovico svoje skladateljske poti, ki jo je začel leta 1947 in zaključil 2004. Glasbena govorica Kačjega pastirja sintetizira stare in nove kompozicijske izkušnje, zato predstavlja središče in višek njegovega ustvarjanja.
Knjiga je zaradi avtorskibh pravic izjemoma dostopna samo v tiskani obliki.
Prelistajte knjigo ali kupite!
Avtorica: Sara Zupančič
Leto izida: 2018
Št. strani: 235 strani
Tip vezave: mehka vezava
ISBN: 978-961-06-0137-1
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)