Doslej izšlo

• Urška Rihtaršič: Aleatorika in njen odmev v glasbi slovenskega povojnega modernizma
  Cilj besedila je bil raziskati, na kakšen način se je aleatorika uveljavljala v delih slovenskih skladateljev prvega povojnega obdobja; ker je oblikovala nekatere pojavne specifike, tipične za slovensko okolje, je bil cilj njihova definicija in iskanje vzrokov zanje. Preberite knjigo! Avtorica: Urška Rihtaršič Leto izida: 2019 Št. strani: 139 strani Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350) [preberite več]
• Vesna Venišnik Peternelj: Med tradicijo in sodobnostjo: opus skladatelja Marijana Lipovška
  Namen pričujoče monografije je prikaz temeljnih kompozicijskih tehnik in razvoja kompozicijskega sloga Marijana Lipovška. V prvem delu knjige je na kratko začrtana Lipovškova življenjska pot, v nadaljevanju pa sledi kratek oris njegove poetike. Lipovšek je kompozicijo študiral pri Ostercu. V primerjavi z drugimi Osterčevimi učenci je bil Lipovšek še najbolj zadržan do novih stilnih tokov. V skladateljevih zapisih o glasbi in kompozicijskem procesu izstopajo tri ključne misli: prvič, da mora [preberite več]
• Gregor Pompe: Skice za zgodovino slovenske glasbe 20. stoletja
  Monografija predstavlja grob obris zgodovine slovenske glasbe v 20. stoletju, kakor se razkriva skozi 19 parcialnih študij, ki v svoj precep izmenično postavljalo posamezni skladateljski opus, kompozicijsko tehniko ali slogovna vprašanja. Iz tega razloga se menjajo tudi metodološke perspektive, celota pa predstavlja začetni stadij izpisovanja nove zgodovine slovenske glasbe 20. stoletja. Kljub svoji vsebinski in metodološki raznolikosti so posamezni prispevki kronološko urejeni in tako [preberite več]
• Katarina Zadnik: Nauk o glasbi v slovenski glasbeni šoli – Med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo Avtorji
  Znanstvena monografija dr. Katarine Zadnik zapolnjuje vrzel na področju glasbene didaktike, natančneje na področju nauka o glasbi in Solfeggia v glasbeni šoli. Za razumevanje današnjega koncepta in doktrine obeh predmetov je nujno potreben zgodovinski vpogled v razvoj predmetnih področij od začetka 19. stoletja do današnji dni. Avtorica ob diahronem analitičnem pregledu ugotavlja, da je konceptualni razvoj predmetov razviden tako iz poimenovanja in organizacijske strukture predmetov kot tudi iz [preberite več]
• Sara Zupančič: Kačji pastir – La Libellula: Glasbena večjezičnost opere Pavleta Merkuja
  Opera Kačji pastir oz. La Libellula sovpada s ključnim obdobjem življenja skladatelja Pavleta Merkuja. Sredi sedemdesetih let, ko je delo nastajalo, je Merkù (1927-2014) prehodil že polovico svoje skladateljske poti, ki jo je začel leta 1947 in zaključil 2004. Glasbena govorica Kačjega pastirja sintetizira stare in nove kompozicijske izkušnje, zato predstavlja središče in višek njegovega ustvarjanja. Knjiga je zaradi avtorskibh pravic izjemoma dostopna samo v tiskani obliki. Prelistajte [preberite več]
• Leon Stefanija in Katarina Bogunović Hočevar: Ženskost v glasbi skladateljic po 1918: Pogledi nekaterih manjših glasbenih kultur Evrope
  Zbornik prinaša trinajst pogledov na ustvarjalnost skladateljic in vprašanje ženskosti v glasbi po letu 1918. Gre za izbor prispevkov o tistih evropskih glasbenih kulturah, ki jih ponavadi označujemo kot manjše. Jasno, gre za manjše glasbene kulture v geografskem, torej relativnem pomenu besede. Tiste večje glasbene kulture so si tovrstna vprašanja že zdavnaj začela zastavljati in nanje z leti ponudila tudi vrsto pisanih odgovorov. Preberite knjigo! Avtorji: Susanne Kogler, Julijana [preberite več]
• Larisa Vrhunc: Vplivi spektralne glasbe na slovensko kompozicijsko ustvarjalnost zadnjih desetletij
  Razprava umešča spektralno glasbo v kontekst zgodovine novejše slovenske, evropske in svetovne glasbe. Prvi del razprave ponuja vpogled v različne poskuse opredeljevanja pojma in odpira vprašanje razumevanja in vrednotenja tega pojava »od znotraj« (s pozicije francoskih ustvarjalcev in institucij) in »od zunaj« (upoštevajoč mnenja in izkušnje nefrancoskih skladateljev in muzikologov). Nadaljevanje prvega dela ponuja nekaj razmislekov o tistih komponentah glasbe, ki so pomembne za skladatelje, [preberite več]
• Karmen Salmič Kovačič: Glasba za orkester Demetrija Žebreta
  Pričujoča monografija je objava magistrske naloge z naslovom Orkestralni opus Demetrija Žebreta, ki je nastala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Barba leta 2006, čeprav se je moje raziskovanje na to témo začelo že prej pod mentorstvom prof. dr. Andreja Rijavca. Iz naloge, ki sem jo zagovarjala v začetku leta 2007, sem izpustila in priredila le nekaj podrobnejših analiz, saj bi utegnile obremenjevati tekoče branje besedila. Preberite [preberite več]
• Leon Stefanija: Akademik Uroš Rojko: skladatelj o svojem delu in odzivi nanj
  Opus Uroša Rojka je eden najbolj znanih slovenskih opusov zunaj Slovenije. Po prisotnosti v evropskem, zlasti nemškem glasbenem življenju ga lahko postavimo ob bok tistim, ki jih je zapustila peščica slovenskih ustvarjalcev, tesno povezanih s tujino. Čeprav je avtor od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, deluje in živi večidel v Nemčiji. In čeprav ni redek gost na slovenskih odrih in v medijih, ni celovitejšega vpogleda v njegov [preberite več]
• Tatjana Marković in Leon Stefanija: Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 : Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963
  Gre za enega prvih poskusov zbiranja kakovostnega gradiva za sistematično primerjalno analizo glasbenega življenja, delovanja glasbenikov in ustanov v času velikih, po prvi svetovni vojni za Slovenijo največjih kulturnih sprememb na področju glasbe. V tem zvezku so se avtorji dotaknili glasbenega delovanja obeh Oper (Marković in Pompe), Slovenske filharmonije (Bogunović-Hočevar), Zveze skladateljskih društev (Mikić) in Društva slovenskih skladateljev (Stefanija), ljubiteljskih glasbenih društev [preberite več]
• Mojca Kovačič: Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja
  Delo sem razdelila na tri večja poglavja: v prvem kratko predstavljam druž- benozgodovinske okoliščine obravnavanega obdobja in pomen zbirke ljudskih pesmi z napevi, ki je nastala v okviru vseavstrijske zbiralne akcije Odbora za nabiranje narodnih pesmi. Nadalje razkrivam, kakšna navodila so imeli zbiralci za zapisovanje večglasne ljudske pesmi in v kolikšni meri so 1 V pričujoči razpravi v krog glasbenih ustvarjalcev umeščam vse glasbenike, ki so v svoje notne izdaje vključevali ljudske pesmi, [preberite več]
• Špela Lah: Slovenska operna ustvarjalnost med obema vojnama
  Monografska publikacija Slovenska operna ustvarjalnost med obema vojnama je nastala v okviru raziskovalnega projekta »Slovenska glasbena dela po letu 1918«. Časovno je uokvirjena v obdobje med obema vojnama, v čas, ko je zaživela umetnost v optimističnem razcvetu in razmahu tako v širšem evropskem kot v ožjem slovenskem okviru. Operna ustvarjalnost na Slovenskem je bila do sedaj obravnavana le v obliki posamičnih strokovnih in znanstvenih člankov, ki se ukvarjajo z dosežki posameznih slovenskih [preberite več]
• Tjaša Ribizel: Osrednje glasbene ustanove v Ljubljani v očeh dnevnega časopisja 1945–1963
  Publikacija Osrednje glasbene ustanove v Ljubljani v očeh dnevnega časopisja (1945–1963) je nastala kot del projekta Slovenska glasbena dela po letu 1918. Publikacija je nastala z namenom, da z natančnim popisom in vsebinskim pregledom časopisnih objav, ki so vezane na osrednje glasbene ustanove v Ljubljani, bralcu ponudi podrobnejši vpogled v ta, »dnevni časopisni« del področja recepcije glasbe v letih 1945–1963. Preberite knjigo! Avtorica: Tjaša Ribizel Leto izida: 2014 Elektronska izdaja / [preberite več]