Mojca Kovačič: Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja

Delo sem razdelila na tri večja poglavja: v prvem kratko predstavljam druž- benozgodovinske okoliščine obravnavanega obdobja in pomen zbirke ljudskih pesmi z napevi, ki je nastala v okviru vseavstrijske zbiralne akcije Odbora za nabiranje narodnih pesmi. Nadalje razkrivam, kakšna navodila so imeli zbiralci za zapisovanje večglasne ljudske pesmi in v kolikšni meri so 1 V pričujoči razpravi v krog glasbenih ustvarjalcev umeščam vse glasbenike, ki so v svoje notne izdaje vključevali ljudske pesmi, pri tem pa so postopali različno: primeri se razpenjajo od preproste harmonizacije ljudske pesmi do kompozicijsko kompleksnejših pristopov. Večina virov uporablja izraze harmonizator, glasbeni ustvarjalec, prirejevalec, skladatelj. Ponekod so izrazi pomensko ločeni, drugod pa uporabljeni enoznačno. Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih ... 9 jih upoštevali. Drugo poglavje se osredotoča na vire, ki razkrivajo podobo ljudskega večglasja v obravnavanem času skozi prve glasbenonarodopisne študije, zapise o petju v okviru cerkvenega obredja ter prve zvočne zapise ljudske glasbe na voščenih valjih. Dopolnjujejo jih etnomuzikološka spoznanja druge polovice 20. stoletja. V tretjem poglavju predstavljam ljudsko pesem, kot je živela v okvirih zborovske produkcije. Pri tem se dotaknem vpliva množičnosti zborovskega petja na ljudsko petje in v glasbenoanalitič- nem delu predstavim načine harmoniziranja na primeru ljudske pesmi Je pa davi slanca padla. Poglavje zaključujem s primeri iste pesmi na gramofonskih ploščah, glasbenoanalitično pa sta zaradi dosegljivosti obravnavana dva primera, ki sta bila posneta v Ameriki.

Preberite knjigo!

Avtorica: Mojca Kovačič

Leto izida: 2015
Št. strani: 74 strani
Tip vezave: Elektronska izdaja
ISBN:978-961-237-737-3
Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 (ISSN 2350-6350)

Dodaj odgovor