Uredniška vodila
Zbirko Glasba na Slovenskem po 1918
vodijo uredniki in uredniški odbor.
Uredniki
prof. dr. Leon Stefanija (FF), doc. dr. Aleš Nagode (FF), prof. dr. Svanibor Pettan (FF), znanstvena svetnica Urša Šivic (ZRCSAZU), prof. dr. Darja Koter (AG), izr. prof. dr. Boštjan Udovič (FDV)
Uredniški odbor
vsak priporoči dva kolega s svoje ustanove
FF: doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar, prof. dr. Matjaž Barbo || AG: izr. prof. dr. Branka Rotar Pance, prof. dr. Andrej Misson || ZRC SAZU: dr. Mojca Kovačič, dr. Drago Kunej || FDV: mag. Jana Arbeiter
Pravila delovanja urednikov in uredniškega odbora
Urednike izbirajo obstoječi uredniki, ki jih potrdi pristojni organ organizacije, kjer so zaposleni: trije uredniki na Filozofski fakulteti UL, po enega Akademija za glasbo UL in enega Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
O novih urednikih in o zamenjavi urednika se dogovarjajo obstoječi uredniki in odločajo po načelu navadne večine.
Urednik v odstopu predlaga svojega naslednika. V primeru, da urednik v odstopu ne predlaga novega urednika, predlagajo urednika drugi uredniki najkasneje tri mesece po odstopu.
Uredniški odbor imenujejo uredniki na predlog urednika, člana uredniškega odbora ali ustanove, kjer so uredniki zaposleni.
O spremembi člana ali članice uredniškega odbora se dogovarjajo obstoječi uredniki in odločajo po načelu navadne večine.
Član uredniškega odbora v odstopu predlaga svojega naslednika. V primeru, da ni novih predlogov za člana uredniškega odbora v odstopu, uredniki predlagajo novega člana najkasneje tri mesece po odstopu.
Frekvenca izdajanja
Glasba na Slovenskem po 1918 izhaja glede na možnosti in potrebe.
Politika prostega dostopa
Vsi izvodi e-monografije so brezplačno dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki dostopni čim širšemu krogu ljudi in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov.
Avtorju se za objavo članka v e-monografiji ne zaračunava stroškov in se tudi ne plačuje za njegovo delo.
Finančna konstrukcija
Finančno je zbirka zasnovana projektno tako, da vsak urednik poskrbi za realizacijo določenega projekta po lastnih močeh. Tako uredniki kot uredniški odbor delujejo na etični osnovi, brezplačno in v dobro področja.
Usmeritev in področje
Zbirka Glasba na Slovenskem po 1918 je e-monografija za glasbeno umetnost in humanistiko, družboslovje, naravoslovje in druge discipline, ki tvorijo kulturo umevanja in gojenja glasbe. Nastaja v času, ko se v sodobni družbi pogosto srečuje absurdna potreba po natančnem zamejevanju medsebojnih razmerij, pristojnosti in vsebin, raziskovalnih pristopov in metodologij dela: v zadnji četrtini stoletja so se na Slovenskem prebudile štiri različne raziskovalne tendence po obravnavi glasbe: za t.i. umetnostno, popularno, ljudsko in pedagoško razumljeno glasbeno kulturo. Povrh se nacionalno, konfesionalno, tradicijsko in pragmatično razmejevanje na “našo” in “njihovo” glasbo zoperstavlja duhu muzikologije, ki se komajda kje uspe sistematično gojiti v glavah posameznikov. Glasba na Slovenskem po 1918 želi preseči to razločenost. V humanistični tradiciji razumemo muziko kot umetnost, a tudi kot znanje, znanost, kot glasbo in muziko, kot omiko in plemenitost duha. Eno brez drugega v resnici ne more obstajati, tako kot ne more obstajati nacionalna zamejitev brez določenega drugega, brez širše umestitve v določen kulturni prostor.
Razdrobljenost intelektualnih horizontov je še veliko večja. Tudi znotraj same muzikologije postaja drobljenje znanstvenega in raziskovalnega prostora na ozko specializirane stroke resna zavora v razvoju stroke. Ob vse večjem številu specializiranih, v pristopu teoretsko in diskurzivno strogo zamejenih znanstvenih publikacij, njihovih tvorcev in bralcev, je smiselno in potrebno ponuditi več prostora za nove, interdisciplinarno zasnovane znanstvene e-monografije. Glasba na Slovenskem po 1918 hoče biti prav to – spodbuditi želi povezovanje družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih strok, okrepiti dialog med različnimi raziskovalnimi usmeritvami, odpirati izvirne pristope k obravnavi tem. Njen smisel je opozarjanje na aktualne, četudi neuveljavljene vidike glasbene kulture pri nas in skrb za promocijo aristokratske širine misli tako v strokovnih krogih kot v širši javnosti.
Tematska zasnova e-monografije je preprosto usmerjena h kakovosti metodološke in vsebinske obravnave katerega koli dela glasbene kulture na pri nas oziroma pojavov, ki so povezani z našo glasbeno stvarnostjo, ki je bila vedno na prepihu različnih kultur in politik. osebno pozornost bo namenjena nacionalni in regionalni specifiki raziskovanja glasbe znotraj Evropske unije, pa tudi promociji regionalnih kultur in umetnosti. Skladno s tem je eno od pomembnih poslanstev e-monografije Glasba na Slovenskem po 1918 krepitev zavesti o pomenu glasbe na različnih ravneh vsakdanjega življenja, od tistih bolj specifičnih do tistih vsakdanjih, vezanih na izkušnjo slehernika.
Zbirka e-monografij Glasba na Slovenskem po 1918 je zasnovana na spoštovanju specifike slovenskega kulturnega prostora, ki je zaznamovan z večjezičnostjo. Posebno skrb pa bo posvečala slovenski humanistiki in razvoju strokovne terminologije v slovenskem jeziku, misli in kulturi.
Recenzijski postopek
Vsi članki v e-monografiji so recenzirani. Postopek recenziranja traja največ 60 dn. Potrebni sta dve recenziji oziroma recenzije v skladu s postopkom Znanstvene založbe filozofske fakultete.
Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov
Objava v recenzirani e-monografiji Glasba na Slovenskem po 1918 predstavlja pomemben prispevek k razvoju koherentne in ugledne mreže znanja na področju raziskovanja glasbe. Sama objava neposredno odraža kvaliteto dela avtorjev in institucij, ki stojijo za njimi ter jih podpirajo. Zato je potreben dogovor o standardih pričakovanega etičnega obnašanja za vse, ki so vključeni v proces objave: to so avtorji in avtorice, uredniki in urednice (z uredniškim odborom), recenzenti in recenzentke ter izdajatelj (v nadaljevanju je za vse udeležene v procesu objave uporabljena moška oblika, ki pa velja za vse).
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Založba Akademije za glasbo, Založba ZRC SAZU in Založba FDV kot sozaložnice e-monografije Glasba na Slovenskem po 1918 z veliko resnostjo in odgovornostjo nadzirajo prek svojih urednikov vse faze objave ter priznavajo svoje etične in druge dolžnosti. Uredniki zagotavljajo, da oglaševanje, ponatisi in drugi komercialni dohodki nimajo nobenega vpliva na uredniške odločitve. Poleg tega uredniki in uredniški odbor e-monografije pomagata pri komunikaciji z drugimi izdajatelji, kjer je to koristno in potrebno.
Naša izjava o etiki objavljanja temelji na Smernicah za dobro prakso urednikov e-monografij Odbora za etiko objavljanja COPE (COPE’s Best Practice Guidelines for Journal Editors) ter na veljavnih politikah založbe Elsevier.
Dolžnosti avtorjev in avtoric
Standardi poročanja: avtorji poročil o izvirnih raziskavah morajo predložiti natančno poročilo o svojem delu in objektivno razpravo o njegovem pomenu. Podatki, na katerih temelji raziskovalno delo in so predstavljeni v prispevku, morajo biti točni in natančni. Članek mora vsebovati dovolj podrobnosti in referenc, da jih lahko nato navajajo tudi drugi avtorji. Napačne ali zavestno netočne izjave veljajo za neetično ravnanje in niso sprejemljive.
Dostop do raziskovalnih podatkov in njihovo hranjenje: urednik v procesu pregledovanja članka lahko avtorje prosi, da na vpogled predložijo svoje vire podatkov in da do teh podatkov omogočijo širši javni dostop, če je to mogoče. V vsakem primeru morajo avtorji podatke, ki so bili uporabljeni za raziskovalno delo, hraniti še nekaj časa po objavi.
Izvirnost in plagiatorstvo: avtorji se morajo prepričati, da so napisali povsem izvirno delo, in da so, če so uporabili delo in/ali besede drugih, te pravilno navedli ali citirali. Plagiatorstvo ima veliko oblik, od tega, da nekdo prikaže članek nekoga drugega kot svoj članek, do tega, da kopira ali parafrazira daljše dele članka drugega avtorja (ne da bi ga navedel) ali si prisvaja rezultate raziskav, ki so jih izvajali drugi. Plagiatorstvo v vseh svojih oblikah je neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljivo.
Večkratno, ponavljajoče se in hkratno objavljanje: v splošnem velja, da avtor ne sme objaviti besedil, ki opisujejo v bistvu eno in isto raziskavo, v več kot eni e-monografiji ali primarni publikaciji. Oddaja istega rokopisa dvema ali več založnikoma hkrati velja za neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljiva. Avtor v objavo tudi ne sme predložiti besedila, ki je že bilo objavljeno v neki drugi obliki. Objave nekaterih vrst prispevkov (npr. prevodi) v več kakor eni publikaciji so včasih opravičljive, če za to obstajajo tehtni razlogi. Avtorji in uredniki e-monografije Glasba na Slovenskem po 1918 se morajo glede takšne ponovne objave strinjati. Podatki in interpretacije, ki so navedeni v takšni ponovni objavi, morajo biti isti kakor v prvi objavi, prav tako pa mora biti v primeru ponovne objave prva objava ustrezno omenjena.
Navedbe virov: avtor mora vedno ustrezno navesti delo drugih. Avtor naj citira vse objave, ki so vplivale na njegovo delo. Informacij, ki jih pridobi zasebno, na primer v pogovoru, korespondenci ali razpravi s tretjimi osebami, ne sme uporabiti ali o njih poročati brez izrecnega pisnega dovoljenja vira. Informacij, ki jih pridobi med zaupnim delom, na primer ko recenzira rokopise ali prijave na različne razpise, ne sme uporabiti brez izrecnega pisnega dovoljenja avtorja dela, ki je predloženo v te postopke.
Avtorstvo članka: avtorstvo je omejeno na tiste sodelavce, ki so pomembno prispevali k zasnovi, oblikovanju, izvedbi ali interpretaciji študije, o kateri se razpravlja. Kot soavtorji morajo biti navedeni vsi, ki so pomembno prispevali k članku. Če so k raziskovalnemu projektu v določenih pomembnih vidikih prispevali tudi drugi, se jim mora avtor za to zahvaliti oziroma jih navesti kot sodelavce, ki so prispevali k članku. Avtor, ki predloži članek v objavo oz. v največji meri sodeluje z uredništvom, mora zagotoviti, da so v članku navedeni vsi ustrezni avtorji, neustrezni pa ne, in da so vsi soavtorji videli in odobrili končno različico članka ter soglašajo, da se ga odda za objavo.
Tveganje za ljudi: če delo vključuje raziskave z ljudmi oz. človeškimi subjekti, mora avtor zagotoviti, da v objavo predloženi rokopis vsebuje izjavo, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z veljavnimi zakoni in institucionalnimi smernicami ter da so jih odobrili ustrezni odbori. V rokopis mora biti vključena tudi izjava, da so bila za raziskave, v katere so vključeni ljudje, pridobljena vsa potrebna dovoljenja in privoljenja. Vedno je potrebno upoštevati tudi pravico do zasebnosti ljudi in zagotavljati varstvo njihovih osebnih podatkov.
Razkrivanje in konflikti interesov: vsi avtorji morajo v svojem rokopisu razkriti morebiten finančni ali drug bistveni konflikt interesov, ki bi lahko vplival na rezultate ali interpretacijo njihovega rokopisa. Vsi viri finančne podpore projekta morajo biti jasno navedeni.
Bistvene napake v objavljenih delih: če avtor odkrije bistveno napako ali netočnost v lastnem objavljenem delu, je njegova dolžnost, da o tem takoj obvesti urednika e-monografije ali izdajatelja ter sodeluje z urednikom pri umiku oziroma popravi članka. Če urednik ali izdajatelj od tretje osebe izvesta, da objavljeno delo vsebuje bistveno napako, je avtorjeva dolžnost, da razpravo umakne ali popravi ali pa predloži uredniku dokaze o pravilnosti izvirnega članka.
Dolžnosti urednika in uredniškega odbora
Odločitev glede objave: urednik vsake posamezne številke e-monografije Glasba na Slovenskem po 1918 je odgovoren za to, da odloči, kateri od prispelih člankov so primerni za objavo v e-monografiji. Urednik se ravna po usmeritvah politike uredniškega odbora e-monografije, omejujejo pa ga vsakokratne veljavne pravne zahteve, ki zadevajo javno klevetanje, kršitve avtorskih pravic in plagiatorstvo. Urednik se pri svojih odločitvah lahko posvetuje z uredniškim odborom ali recenzenti.
Načelo poštenosti: urednik oceni primernost intelektualne vsebine rokopisov ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, versko prepričanje, etični izvor, državljanstvo ali politično filozofijo avtorjev.
Načelo zaupnosti: urednik in člani uredniškega odbora ne smejo razkrivati informacij o oddanem rokopisu nikomur drugemu, razen ustreznemu avtorju, recenzentom in potencialnim recenzentom, drugim svetovalcem uredništva in izdajatelju, če je to primerno.
Razkrivanje in konflikti interesov: urednik brez izrecnega dovoljenja avtorja ne sme uporabiti neobjavljenih podatkov, razkritih v za objavo predloženem rokopisu, za svoje lastno raziskovalno delo. Če je mogoče, naj se urednik vzdrži ocenjevanja rokopisov, če je njegovo delo z njimi v konfliktu interesov, pa naj bo to zaradi tekmovalnosti, sodelovanja ali drugih razmerij in povezav s katerim od avtorjev, družb in institucij, povezanih s člankom. V takšnih primerih naj o objavi članka presoja uredniški odbor.
Vključenost in sodelovanje v raziskavah: če se glede na v objavo predloženi rokopis ali objavljeni članek pojavijo etične pritožbe, se mora urednik skupaj z izdajateljem ustrezno odzvati. Takšen odziv običajno zajema premišljeno presojo tehtnosti etičnih pritožb ali zahtev ter kontaktiranje avtorja rokopisa ali članka, morda pa celo kontaktiranje relevantnih institucij in raziskovalnih teles. Če je pritožba utemeljena, mora urednik poskrbeti za korekcijo ali umik rokopisa ali članka ter ustrezno izjavo ali sporočilo o tem, objavljeno na primernem mestu. Urednik mora obravnavati vsako prijavljeno dejanje neetičnega obnašanja pri objavljanju, tudi če je odkrito več let po objavi.
Dolžnosti recenzentov
Prispevek k uredniškim odločitvam: strokovna ocena recenzenta pomaga uredniku pri sprejemanju uredniških odločitev in lahko s komunikacijo z avtorjem preko urednika pomaga avtorju izboljšati članek.
Odzivnost: vsak izbrani recenzent, ki se ne čuti dovolj usposobljenega za pregledovanje raziskave, o kateri poroča rokopis, ali ki ve, da ne bo mogel v roku opraviti recenzije, je dolžan o tem obvestiti urednika in odstopiti od opravljanja recenzije.
Načelo zaupnosti: recenzenti morajo vse rokopise, ki so jih prejeli v pregled, obravnavati kot zaupne dokumente. Ne smejo jih kazati drugim ali o njih razpravljati z drugimi.
Standardi objektivnosti: recenziranje rokopisov mora biti objektivno. Osebno kritiziranje avtorja ni primerno. Recenzenti morajo svoja stališča izraziti jasno in argumentirano.
Navedbe virov: recenzenti morajo identificirati ustrezna objavljena dela, ki jih avtorji niso citirali. Vsaka izjava, da se je o nekem opažanju, sklepanju ali dokazovanju poročalo že prej, mora biti podprta z ustreznimi citati. Recenzent mora urednika opozoriti tudi na vsake večje podobnosti ali vsebinsko prekrivanje v objavo predloženega rokopisa s katerim koli drugim člankom, ki ga osebno pozna.
Razkrivanje informacij in konflikti interesov: recenzent mora zaščitene informacije ali ideje, za katere izve med recenziranjem, ohraniti kot zaupne in jih ne sme uporabiti v osebno korist ali za lastne raziskave brez izrecnega dovoljenja avtorja. Če je mogoče, naj se recenzenti vzdržijo pregledovanja rokopisov, če gre za konflikt interesov, ki izvira iz konkurenčnega razmerja, razmerja sodelovanja ali drugega razmerja ali povezave s katerim koli avtorjem, organizacijo ali institucijo, povezano s člankom.
Bibliografske baze
Znanstvena založba Filozofske fakutlete Univerze v Ljubljani
ISSN (spletna izdaja): 2350-4218