Polič, Mirko

Življenje in delo

Delovanje

Polič Mirko (3. 6. 1890, Trst – 2. 10. 1951, Ljubljana), sin tiskarnarja Franceta (po rodu iz Karlobaga, Hrvaška) in tržaški Slovenki Mariji Muha, se je po gimnaziji v Trstu leta vpisal na pravno fakulteto češke univerze v Pragi. Študij prava je opustil in se še isto leto 1908 vpisal na Conservatorio Verdi v Trstu, ki ga je leta 1913 zaključil.

Še kot študent je deloval kot zborovodja Slovenskega pevskega društva Trst in pevskega zbora šentjakobske Čitalnice v Trstu. Leta 1911 je postal kapelnik Narodnega gledališča v Trstu, kjer je 1913 uvedel prve redne operne predstave. Leta 1914 je odšel v Osjek za kapelnika Opere in 1918 postal njen ravnatelj. V Osjeku je ustanovil tudi civilni orkester in glasbeno šolo. V sezoni 1923/4 je bil tajnik in dirigent zagrebške, 1924/5 pa beograjske Opere. obenem je vodil beograjsko pevsko društvo Stanković. Od 30. maja 1925 je bil imenovan za ravnatelja ljubljanske Opere, ki jo je izjemno uspešno vodil 14 let, od leta 1929 je vodil tudi zbor Glasbene matice in nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne vodil operni studio za izobraževanje mladih pevcev Srednje glasbene šole in Glasbene akademije. V letih 1939 do 1941 je ponovno vodil beograjsko Opero, kjer je prevzel dirigentske in režiserske obveznosti ter kadrovske zadeve, a je ob pomoči Sama Hubada in občasno tudi Ludvika Zepiča še naprej vodil pevski zbor Glasbene matice, s katerim je 1. 12. 1939 priredil odmevno izvedbo leto poprej v Ljubljani praizvedene Škerjančeve kantate Zedinjenje. Po začetku svetovne vojne se je leta 1941 vrnil v svojo ljubljansko vilo na današnji Teslovi 3 (do leta 1952 Verstovškova ulica 5). Odtlej je delal kot profesor na Glasbeni akademiji. Dirigiral je tudi med vojno (1941, 1943 ), aprila 1943 tudi Tomčevo kantato Križev pot. Septembra 1945 je bil vnovič imenovan za ravnatelja ljubljanske Opere.

Poroka s Štefko Polič r. Lepuša (1893–1978) je prinesla sina Branka Poliča (1912–1973), ki se je poročil z Irmo Rizzi. Njuna hči Štefka Vićentić Polič (rojena Zelia Stefania Polic (1944–2005) je bila poročena z Dušanom Vićentićem (1942). Njuna sinova sta Mirko Vičentič Polič (1971) in Igor Vićentić (1974), ki ima v zvezi z Aleksandro Radovanović (1987) hči Ariano Vićentić (2016).

Poličevo glavno poslanstvo je bilo poustvarjanje. Pri tem je imel celovito vizijo vzgoje pevskih kadrov, opernih režiserjev in scenskih ustvarjalcev, ki jih je zbiral v Opernem studiu od leta 1945 naprej. Poleg klasičnih del se je zavzemal za sodobna, zlasti slovanska operna pa tudi operetna dela. Borut Loparnik je zapisal: »Našel je sorazmerje italijanskega repertoarja z nemškim in francoskim, jima z enako težo postavil ob bok slovanskega« (Loparnik, 2000, 210). Začenši z dobro sprejetima izvedbama Manon Lescaut Puccinija (1925) in Zaljubljen v tri oranže (1927) so ljubljanski kritiki posebej hvalili še Smetanovo Prodano nevesto, Janačkovo Jenůfo (1934), Borisa Godunova Musorgskega (1934) in Gotovčevo komično opero Ero s onoga svjeta (1937). Hvale je žel tudi tudi ob izvedbah Wagnerjevih del: Tannhäuser (1926), Valküre (1929), Lohengrin (1930) in Parsival (1933). Zaslužen je za podporo novejše slovenske operno ustvarjalnosti: Lepa Vida (1928) in Matija Gubec (1936) Rista Savina, Kogojeve Črne maske (1929), Bravničarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1930), Osterčeva Medea (1932). Četudi odzivi na slovenska dela niso bili vedno naklonjeni, je z ozaveščanjem o potrebi po lastnih delih izjemno zaslužen za slovensko glasbenoodrsko dejavnost.

Izpostaviti kaže tudi Poličevo sodelovanje z vsemi ustanovami in glasbeniki v Sloveniji. Pod njegovim vodstvom so ob pomoči Glasbene matice izvedli vrsto zahtevnejših del, med drugim Beethovnovo Deveto (1927), Mozartov Requiem (1930), Berliozovo Faustovo pogubljenje (1930), Sattnerjevo kantato Oljki (1932), Gallusove motete in madrigale (1932), Beethovnovo Missa solemnis (1933), Verdijev Requiem (1933), Osterčev Magnificat (1936) in Foersterjevo kantato Turki na Slevici (1937 in 1938). Pomemben je tudi zaradi sodelovanja z mlajšimi dirigenti in pa predvsem zarad slovenjenja libretov, k čemur je pritegnil v prvi vrsti Nika Štritofa. Obenem pa je skrbel za mednarodno promocijo slovenskega opernega ansambla: v letih 1926–36 je prirejal uspešna gostovanja ljubljanske Opere tako po Sloveniji kakor tudi po Jugoslaviji, predvsem v Dalmaciji pa tudi v zamejstvu in tujini. Odmeven uspeh je imel v Zagrebu, kjer je leta 1934 priredil Lajovčev kompozicijski večer, v Pragi je leta 1936 z velikim uspehom dirigiral koncert v proslavo jugoslovanskega narodnega praznika (1. 12.), omeniti je treba še operna gostovanja v Trstu in na Reki (9.–12. 6. 1937) in pa v Sofiji leta 1937, kjer je izvedel simfonični koncert jugoslovanskih skladateljev.

Polič se ni uveljavil samo kot dirigent, organizator in publicist – ena najvidnejših glasbenih osebnosti svojega časa –, temveč tudi kot skladatelj. Že leta 1911 so v Trstu izvedli njegovo Suito v antičnem slogu, 1913 uverturo k Balkanski carici, v Osjeku leta 1919 njegova uverturo k operi Smrt majke Jugovićev, ki jo je dokončal leta 1936 in je doživela praizvedbo v Ljubljani 1. junuarja 1947. Leta 1937 je v samozaložbi izdal zbirko Pesmi za en glas in klavir, glavnino javnosti dostopne skladbe pa je natisnila proti koncu druge svetovne vojne Glasbena matica.

Ni pisal veliko, njegov opus je v glavnem osredotočen na vokal: poleg obeh oper, Smrt majke Jugovića in Desetega brata, je ohranjenih devetnajst samospevov, samospeva in cikel pesmi za glas in orkester, osem zborov in tudi pet orkestrskih del. Uveljavil se je tudi kot prirejevalec starejših del: leta 1922 je priredil libreto in deloma tudi glasbo opere Porin Vatroslava Lisinskega (v reviji Hrvatski glas je junija 1921 napisal tudi daljšo razpravo o tem delu), leta 1938 so izvedli njegovo priredbo Foersterjeve kantate Turki na Slevici, priredil je tudi Foersterjevega Gorenjskega slavčka in Lepo Vido Rista Savina, je tudi avtor nekaj priredb ljudskih pesmi.

Dejaven je bil tudi kot publicist. V Osjeku je izdal 1922 z Gjuro Berkešem in A. V. Beckom 235 strani obsegajoči Talija Almanah za godinu 1922 sprispevki o gledališčih v Trstu in Ljubljani, v letih 1919–21 je bil urednik Kazališnega Lista v Osjeku, v letih 1929–31 je urejal ljubljanski Gledališki list (gl še Andrejka, 2013).

Poličevo zapuščino hrani Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in dediča, violinist in Mirko Vičentič Polič alisa JAMirko in pianist Igor Vićentić. Izčrptno besedo o njegovem delu pa je zapustil Ciril Cvetko v svoji knjigi Mirko Polič: dirigent in skladatelj (1995).

 

 

 

 

Dela

 

Note

Operi

 

Deseti brat (libreto po Josipu Jurčiču). 1951, rkp.

Smrt majke Jugovića (libreto po Ivu Vojnoviću), rkp.

Glas in klavir

Čez noč (besedilo Oton Župančič). Glasbena matica, 1944. 
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRLW15QG. Ponatis v: Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, 6/1-2 (1951), 1

Če na poljane, cikel Iz mladih dni št. 1 (besedilo Josip Murn Aleksandrov), rkp.

Deseti brat: ljudska opera v treh dejanjih. Dva monologa Martina Spaka za bariton in klavir. 1950. Klavirski izvleček.

Ej, mačice (besedilo Oton Župančič). Glasbena matica, 1944.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KHYBSBGI

Ena ptička priletela (ljudska; duet in klavir), rkp.

Kakor šum cefirov, cikel Iz mladih dni – št. 2 (besedilo Silvin Sardenko), rkp.

In že se je nagnil dan (besedilo Roman Romanov, prev. Pugelj, Milan). Glasbena matica, 1944.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSSS5MRX

Jaz nimam več palm (besedilo Dragotin Kette), cikel Iz mladih dni – št.3, rkp.

Lasta – patriotska romansa  (besedilo Georgi Dodokhyan, prev. Živojin M. Paunović). V Sadikov (ur.), Zbirka Jermenskih pesama, Beograd [med 1937 in 1939]: samozaložba, 12–13.

Meni se hoče (besedilo Oton Župančič) cikel Iz mladih dni št. 5, rkp.

Naš maček (besedilo Simon Jenko), cikel Iz mladih dni št. 6, rkp.

Romanca (besedilo Gregor Koritnik). Glasbena matica, 1944.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPXFSLE5

Tiho prihaja mrak (besedilo Oton Župančič). Glasbena matica, 1944.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XAYRHICG

Tiha in temna (besedilo Cvetko Golar), rkp.

Ubežni kralj (besedilo Fran Levstik), rkp.

Uspavanka, cikel Iz mladih dni - št. 4, rkp.

 

Zbori

 Majka Jugovića (besedilo Ivo Vojnović), 1947.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M36MQZQ9

Strunam (besedilo France Prešeern). Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, 4/1 (1949), 11.

Zdravljica (besedilo France Prešern). Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, 4/1 (1949), 5. Ponatis: Prešernova pesmarica: zborovske uglasbitve Prešernovih pesmi [odgovorni urednik Jože Fürst; izbor pesmi za zbirko Jože Fürst in Tomaž Faganel; notografija Janez Lesjak], Ljubljana: ZKOS, 1985, 23–24.

Čez noč (besedilo Oton Župančič; mešani zbor s sopranom solo), rkp.

Kletva (besedilo Branko Radičević; moški zbor), rkp.

Pod oknom (besedilo France Prešern; moški zbor), rkp.

Strunam (besedilo France Prešern; moški zbor), rkp.

Zapuščena (besedilo France Prešern; mešani zbor), rkp.

Zdravljica (besedilo France Prešern; mešani zbor), rkp.

 

Sekundarno avtorstvo

Hoću ... (glas in orkester), rkp.

Jaz pa eno ljubco imam (ljudska; priredba), rkp.

Kako bom ljubila? (ljudska; priredba), rkp.

Katjuša (glasba Matvej Blantner, besedilo Mihail Izakovski; mešani zbor), rkp.

Naprej! (glasba Davorin Jenko, besedilo Branko Radičević; enoglasni zbor in orkester), rkp.

Sa mora ... (suita za glas in orkester), rkp.

 

Avdiovizualni zapisi

Operi

Deseti brat

Juravić, Dejan (ur.). Mirko Polič: Deseti brat, radijska priredba opere (2. del). 19. 6. 2020. Ljubljana: MMC.

Polič, Mirko. Krjavljeva pripoved [iz opere Deseti brat]. LP Ladko Korošec, bas; Rudolf Francl, tenor / Simfonični orkester RTV Ljubljana; dirigent Samo Hubad. Maribor: Obzorja; Ljubljana: Helidon; Ljubljana: Društvo glasbenih umetnikov, 1977 (Ljubljana: Helidon). Ponatis na LP Sonja Hočevar, sopran; Ladko Korošec, bas. Ljubljana : RTV Ljubljana, 1980 (Zagreb: Jugoton).

Deseti brat, Martinekova molitev, prizor z Marjanom, Lovrom in Martinekom. Izvedba: Karlo Kamuščič, Miro Gregorin, Boško Lukež, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O39.01

Deseti brat,  Nastop Dolefa. Izvedba: Milan Gorenšek, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O40.01

Deseti brat, Martinekova smrt in finale opere. Izvedba: Miro Gregorin, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O41.01

Deseti brat, Krjavljeva pripoved. Izvedba: Orkester RTV Ljubiljana, Zbor ljubljanske Opere, z Ladkom Korošcem Arhiv in Samom Hubadom RTV LJ. LJ.O1893.01; LJ.CD23954.11; na LP plošči Maribor: Obzorja; Ljubljana: Helidon; Ljubljana: Društvo glasbenih umetnikov, p 1977 (FLP 06-002 Helidon); na LP plošči Ljubljana: RTV Ljubljana, 1980 (LD 0547 RTV Ljubljana,
ULS 717 Jugoton); na kaseti Ljubljana : RTV, [1980] (KD 0547 RTVL), z Bertlom Rudolfom in Janezom Komarjem LJ.O42.01

Deseti Brat, Duet Balčka in Manice. Izvedba: Mileva Pertot, Nada Zrimšek, Orkester Rtv Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O43.01

Deseti Brat, Krjavljeva Povest O Hudiču. Izvedba: Ladko Korošec, Orkester Ljubljanske Opere, dirigent Samo Hubad.Arhiv RTV LJ.O4312.01

Deseti brat, Uvertura. Izvedba: Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O4391.01

Deseti Brat, Prihod Dolefa in zaključni zbor 1. Dejanja. Izvedba: Zbor Ljubljanske Opere, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O4392.01

Deseti Brat, Duet Graščaka in Martina Spaka. Izvedba: Miro Gregorin, Aleksander Kovač, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O4393.01

Deseti Brat, Arija Lovra. Izvedba: Boško Lukež, Orkester RTV Ljubljana, dirigent. Arhiv RTV LJ.O4394.01

Deseti Brat, Duet Lovra in Martinka Spaka. Izvedba: Boško Lukež, Miro Gregorin, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O4395.01

Deseti Brat, Arija Manice, duet Lovra in Manice. Izvedba: Mileva Pertot, Nada Zrimšek, Boško Lukež, Karlo Kamuščič, Miro Gregorin, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O44.01

Deseti Brat, Zaključni prizor. Izvedba: Zbor ljubljanske Opere, Aleksander Kovač, Bertl Rudolf, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O45.01

Deseti Brat, 1. in 2 del. Izvedba: napovedovalca Marija Benko in Marjan Kralj. LJ.O4805.01, LJ.O4806.01

Samospevi

Če Na Poljane Rosa Pade. Izvedba: tenor Miroslav Brajnik, klavir Marijan Vodopivec Arhiv RTV LJ.023003.01

Če Na Poljane Rosa Pade. Izvedba: tenor Rudolf Francl, klavir Zdenka Lukec. Arhiv RTV LJ.023767.03

Ej Mačice. Izvedba: sopran Zlata Ognjanović, klavir Zdenka Lukec Car. Arhiv RTV LJ.003418.02

Romanca. Izvedba: alt Bogdana Stritar, klavir Marijan Vodopivec. Arhiv RTV LJ.013970.01

Tiho Prihaja Mrak. Izvedba: sopran Zlata Ognjanović, klavir Zdenka Lukec Car. Arhiv RTV LJ.003418.01

Čez Noč. Izvedba: tenor Rudolf Francl, klavir Zdenka Lukec. Arhiv RTV LJ.023767.02

Uspavanka. Izvedba: sopran Ileana Bratuž, klavir Silva Hrašovec. Arhiv RTV LJ.GP105776.21

Uspavanka. Izvedba: tenor Matej Vovk, klavir Igor Vićentić Arhiv RTV LJ.023792.01

Fotografije

Ilustrirani SlovenecFran Kulovec, 04.10.1925.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R6438D5V

Mirko Polič (1890-1951). 192?.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-B0ED2LF1

Mirko Polič (1890-1951). 192?.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-6CQVDMZX

Slovensko narodno gledališče : uprava l. 1927/28. 192?.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-XWTRFX9W

Viri

Polič, Mirko. "Nekaj glos k izvajanju Beethovnove »Devete simfonije«." Ljubljanski zvon letnik 47. številka 4 (1927).
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4K0OEVP9

Polič, Mirko. "Malo pojasnila." Ljubljanski zvon letnik 47. številka 6 (1927).
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJY4RADD

Polič, Mirko, Golia, Pavel, Župančič, Oton. "Naloge in programi ravnateljev M. Poliča in P. Golie ter dramaturga O. Zupančiča l. 1927." Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja letnik knj. 9. številka 21 (1973) str. 47-51.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4SY0DT83

Polič, Mirko. Tri oranže Sergeja Prokofjeva v Ljubljani. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politikoKonzorcij jutra, 20.11.1927.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFCTE35S

Polič, Mirko. 1933. Wagner in slovenska opera. Življenje in svet : tedenska priloga Jutra, 7/13, št. 21 (1933), 567-570.

Šest, Osip; Polič, Mirko; Brenčič, Radovan. Kakšna so naša gledališča in kakšni smo mi. Naša pota: mesečna revija za propagando turizma, družbo, šport in kino: organ Zveze za tujski promet v Ljubljani in Tujsko prometne zveze v Mariboru, 1/3 (1934), 10–12.

Polić, Mirko. "Mladost v Trstu." Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja (1988) 24, št. 50/51 (1988), str. 60-65.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE6O62ZC

Literatura

Andrejka, Rudolf. Polič, Mirko (1890–1951). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi446458/#slovenski-biografski-leksikon (5. marec 2021). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Antoni, Luisa. Dirigent in skladatelj Mirko Polič. Novi glas, 2/5 (30. 1. 1997), 7.

Bogner Šaban, Antonija, Mojca Mihelič. Osiješko obdobje Mirka PoličaDokumenti Slovenskega gledališkega muzeja (1997), 39/79 (2003), 65–87.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PLLTMWSA

Bogunović-Hočevar, Katarina. Ljubljanska Opera med obema vojnama: moderna režija in njeni protagonisti = Ljubljana Opera House between both World Wars : modern directing and its protagonists.  Muzikološki zbornik, 56/1 (2020), 149–166.

Bravničar, Matija. Mirko Polič. Slovenska glasbena revija, 1/2 (januar 1952), 44–46.

Cigoj-Krstulović, Nataša. Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do druge svetovne. Ljubljana: Založba ZRC, 142, 145–6, 153, 180, 196–7, 199–200, 231, 233, 261–2, 264–5, 267–8, 272, 290, 299, 301, 307, 315.

Cvetko, Dragotin. Krst Poličeve opere Mati Jugovićev. Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, 8/144 (21. 6. 1947), 3.

Cvetko, Dragodin. Polič, I. Mirko. Muzička enciklopedija, 3, Or–Ž, Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod, 1977, 101.

Cvetko, Ciril. Poličevo obdobje. V: Ciril Cvetko: Julij Betetto, umetnik, pedagog in organizator glasbenega šolstva. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1990, [63]–81.

Cvetko, Ciril. 1995. Mirko Polič: dirigent in skladatelj. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej.

Faganel, Tomaž. Dve glasbeni obletnici: 150 let od rojstva Frana Gerbiča, 100 let od rojstva Mirka Poliča. Mohorjev koledar, Celje: Mohorjeva družba, 1989, 116–118.

Glasbenik Mirko Polič. Nekrolog. Tovariš: ilustrirana revija, 7/30 (27. 10. 1951), 476.

Gosak, Zdravko. Ljubljansko narodno gledališče: ravnatelja gg. Polić in Golia o načrtih za novo sezono. Naš val: ilustrirana radijska tedenska revija, 2/42 (1935), 4–6.

Jeza, Franc. Umetniški jubilej Mirka Poliča. Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, 8/127 (1. 6. 1947), 5.

-o. Umetniški jubilej Mirka Poliča. Jutro, 22. 2. 1938, 7.

Koter, Darja. Evropska kulturna migracija in ljubljanska Opera v obdobju Mirka Poliča (1925-1939). Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav [ur. Barbara Orel]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017, 65–83, 457, 465

Koter, Darja. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete in Akademija za glasbo, 2019, 55, 64, 78.

Križnar, Franc. Skladatelj in dirigent Mirko Polič. Primorska srečanja: revija za družboslovje in kulturo, 21/190 (1997), 177.

Lah, Špela. Slovenska operna ustvarjalnost med obema vojnama. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014, 14–16, 20, 30–32, 40, 44, 46, 49, 52, 91–92, 98.

Loparnik, Borut. Poličeva doba slovenske opere: ozadje in meje. Zbornik ob jubileju Jožeta Sivca = Essays presented to Jože Sivec [ur. Jurij Snoj in Darja Frelih], Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2000, 193–204.

Mirko Polič, Sigledal.

Mirko Polič, Wikipedija.

Mosusova, Nadežda. Ideja jugoslovenstva i Poličeva opera "Majka Jugovića" = Die jugoslawische Idee und die Oper "Majka Jugovića" von Polič. V: Niko Kuret (ur.) Slovenska glasba v preteklosti in sedanjosti: zbornik predavanj = Slowenische Musik in Vergangenheit und Gegenwart: Sammelband der Vorträge. Ljubljana: Kres, 1992, 233–238.

Peruzzi, Ivo. Stebri slovenskega gledališča.  Domači prijatelj: mesečnik za zabavo in pouk, 3/1 (januar 1929), 10–11.

Počastitev ravnatelja Mirka Poliča, Jutro, 24. 2. 1938, 3.

Pokorn, Danilo. Polič, Mirko. Enciklopedija Slovenije [ur. Marjan Javornik], 9: Plo-Ps (1995) Ljubljana: Mladinska knjiga [1987-2002], 73.

Polič, Mirko. Nekrolog. Ljubljanski dnevnik, 1/81 (3. 9. 1951), 1.

Pompe, Gregor. Slovenska operna ustvarjalnost in slovenski roman. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003.

Stanonik, Tončka in Lan Brenk (ur.). Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Sivec, Jože. Vsestranski portret mojstra taktirke: knjiga o dirigentu in skladatelju. Delo, 38/2 (4. 1. 1996), 14.

Stefanija, Leon. Ciril Cvetko, Dirigent in skladatelj Mirko Polič. Bilten SMD, 9/1997, 67–70.

Špendal, Manica. Polič, Mirko. The new Grove dictionary of opera. - (Vol. III.), 2002, 1045. Isto: New Grove Dictionary of Music and Musicians.

Traven, Jenko. Razgovor z Mirkom Poličem: ob krstni predstavi nove slovenske opere. Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, 12/48 (26. 2. 1951), 4.

Traven, Janko. Mirko Polič: (1890-1951). Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, 12/233 (4. 10. 1951), 4.

Veselko, Meta. Vloga Mirka Poliča v usmerjanju slovenske operne reprodukcije. Ljubljana: Filozofska fakulteta (diplomsko delo), 1970.

Vurnik, Stanko. Slovensko glasbeno življenje v letu 1926. Dom in svet,  40/1 (1927). http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHIMLLH5.

Vurnik, Stanko. H krizi naše opere. Dom in svet,  43/1–2 (1930), 57–8. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XWTMEND

Vurnik, Stanko. Glasbeno življenje v Ljubljani 1. 1930. Dom in svet, 44/1–2 (1931), 94–5. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-14VL9R2B

Zlobec, Marijan. Uprizoril je nenavadno veliko opernih premier: temeljit dokument o skladatelju Mirku Poliču. Delo, 37/284 (8. 12. 1995), 9.

 

Pripravil Leon Stefanija

Filmski obzornik iz novembra leta 1946

Filmski obzornik iz novembra leta 1946 prinaša nekaj utrinkov dela v ljubljanski Operi, kjer je Mirko Polič ustanovil Operni studio za mojstrenje po/ustvarjalcev v glasbenem gledališču.

Poličevi portreti

Karikatura Mirka Poliča

Image 2 of 8

 

Iz domačega fotoarhiva

Ansambel v Osijeku

Image 1 of 28

Družabno življenje v mladosti

Image 1 of 23

 

Knjiga o Mirku Poliču Cirila Cvetka (1995)

Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzejaSlovenski gledališki in filmski muzej, 1995.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKYOCBUX>

Loader Loading...
EAD Logo Taking too long?

Reload Reload document
| Open Open in new tab

Download [28.08 MB]

 

Življenje in delo

Dela

 

Note

Operi

 

Deseti brat (libreto po Josipu Jurčiču). 1951, rkp.

Smrt majke Jugovića (libreto po Ivu Vojnoviću), rkp.

Glas in klavir

Čez noč (besedilo Oton Župančič). Glasbena matica, 1944. 
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRLW15QG. Ponatis v: Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, 6/1-2 (1951), 1

Če na poljane, cikel Iz mladih dni št. 1 (besedilo Josip Murn Aleksandrov), rkp.

Deseti brat: ljudska opera v treh dejanjih. Dva monologa Martina Spaka za bariton in klavir. 1950. Klavirski izvleček.

Ej, mačice (besedilo Oton Župančič). Glasbena matica, 1944.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KHYBSBGI

Ena ptička priletela (ljudska; duet in klavir), rkp.

Kakor šum cefirov, cikel Iz mladih dni – št. 2 (besedilo Silvin Sardenko), rkp.

In že se je nagnil dan (besedilo Roman Romanov, prev. Pugelj, Milan). Glasbena matica, 1944.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSSS5MRX

Jaz nimam več palm (besedilo Dragotin Kette), cikel Iz mladih dni – št.3, rkp.

Lasta – patriotska romansa  (besedilo Georgi Dodokhyan, prev. Živojin M. Paunović). V Sadikov (ur.), Zbirka Jermenskih pesama, Beograd [med 1937 in 1939]: samozaložba, 12–13.

Meni se hoče (besedilo Oton Župančič) cikel Iz mladih dni št. 5, rkp.

Naš maček (besedilo Simon Jenko), cikel Iz mladih dni št. 6, rkp.

Romanca (besedilo Gregor Koritnik). Glasbena matica, 1944.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPXFSLE5

Tiho prihaja mrak (besedilo Oton Župančič). Glasbena matica, 1944.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XAYRHICG

Tiha in temna (besedilo Cvetko Golar), rkp.

Ubežni kralj (besedilo Fran Levstik), rkp.

Uspavanka, cikel Iz mladih dni - št. 4, rkp.

 

Zbori

 Majka Jugovića (besedilo Ivo Vojnović), 1947.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M36MQZQ9

Strunam (besedilo France Prešeern). Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, 4/1 (1949), 11.

Zdravljica (besedilo France Prešern). Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, 4/1 (1949), 5. Ponatis: Prešernova pesmarica: zborovske uglasbitve Prešernovih pesmi [odgovorni urednik Jože Fürst; izbor pesmi za zbirko Jože Fürst in Tomaž Faganel; notografija Janez Lesjak], Ljubljana: ZKOS, 1985, 23–24.

Čez noč (besedilo Oton Župančič; mešani zbor s sopranom solo), rkp.

Kletva (besedilo Branko Radičević; moški zbor), rkp.

Pod oknom (besedilo France Prešern; moški zbor), rkp.

Strunam (besedilo France Prešern; moški zbor), rkp.

Zapuščena (besedilo France Prešern; mešani zbor), rkp.

Zdravljica (besedilo France Prešern; mešani zbor), rkp.

 

Sekundarno avtorstvo

Hoću ... (glas in orkester), rkp.

Jaz pa eno ljubco imam (ljudska; priredba), rkp.

Kako bom ljubila? (ljudska; priredba), rkp.

Katjuša (glasba Matvej Blantner, besedilo Mihail Izakovski; mešani zbor), rkp.

Naprej! (glasba Davorin Jenko, besedilo Branko Radičević; enoglasni zbor in orkester), rkp.

Sa mora ... (suita za glas in orkester), rkp.

 

Avdiovizualni zapisi

Operi

Deseti brat

Juravić, Dejan (ur.). Mirko Polič: Deseti brat, radijska priredba opere (2. del). 19. 6. 2020. Ljubljana: MMC.

Polič, Mirko. Krjavljeva pripoved [iz opere Deseti brat]. LP Ladko Korošec, bas; Rudolf Francl, tenor / Simfonični orkester RTV Ljubljana; dirigent Samo Hubad. Maribor: Obzorja; Ljubljana: Helidon; Ljubljana: Društvo glasbenih umetnikov, 1977 (Ljubljana: Helidon). Ponatis na LP Sonja Hočevar, sopran; Ladko Korošec, bas. Ljubljana : RTV Ljubljana, 1980 (Zagreb: Jugoton).

Deseti brat, Martinekova molitev, prizor z Marjanom, Lovrom in Martinekom. Izvedba: Karlo Kamuščič, Miro Gregorin, Boško Lukež, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O39.01

Deseti brat,  Nastop Dolefa. Izvedba: Milan Gorenšek, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O40.01

Deseti brat, Martinekova smrt in finale opere. Izvedba: Miro Gregorin, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O41.01

Deseti brat, Krjavljeva pripoved. Izvedba: Orkester RTV Ljubiljana, Zbor ljubljanske Opere, z Ladkom Korošcem Arhiv in Samom Hubadom RTV LJ. LJ.O1893.01; LJ.CD23954.11; na LP plošči Maribor: Obzorja; Ljubljana: Helidon; Ljubljana: Društvo glasbenih umetnikov, p 1977 (FLP 06-002 Helidon); na LP plošči Ljubljana: RTV Ljubljana, 1980 (LD 0547 RTV Ljubljana,
ULS 717 Jugoton); na kaseti Ljubljana : RTV, [1980] (KD 0547 RTVL), z Bertlom Rudolfom in Janezom Komarjem LJ.O42.01

Deseti Brat, Duet Balčka in Manice. Izvedba: Mileva Pertot, Nada Zrimšek, Orkester Rtv Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O43.01

Deseti Brat, Krjavljeva Povest O Hudiču. Izvedba: Ladko Korošec, Orkester Ljubljanske Opere, dirigent Samo Hubad.Arhiv RTV LJ.O4312.01

Deseti brat, Uvertura. Izvedba: Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O4391.01

Deseti Brat, Prihod Dolefa in zaključni zbor 1. Dejanja. Izvedba: Zbor Ljubljanske Opere, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O4392.01

Deseti Brat, Duet Graščaka in Martina Spaka. Izvedba: Miro Gregorin, Aleksander Kovač, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O4393.01

Deseti Brat, Arija Lovra. Izvedba: Boško Lukež, Orkester RTV Ljubljana, dirigent. Arhiv RTV LJ.O4394.01

Deseti Brat, Duet Lovra in Martinka Spaka. Izvedba: Boško Lukež, Miro Gregorin, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O4395.01

Deseti Brat, Arija Manice, duet Lovra in Manice. Izvedba: Mileva Pertot, Nada Zrimšek, Boško Lukež, Karlo Kamuščič, Miro Gregorin, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O44.01

Deseti Brat, Zaključni prizor. Izvedba: Zbor ljubljanske Opere, Aleksander Kovač, Bertl Rudolf, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Janez Komar. Arhiv RTV LJ.O45.01

Deseti Brat, 1. in 2 del. Izvedba: napovedovalca Marija Benko in Marjan Kralj. LJ.O4805.01, LJ.O4806.01

Samospevi

Če Na Poljane Rosa Pade. Izvedba: tenor Miroslav Brajnik, klavir Marijan Vodopivec Arhiv RTV LJ.023003.01

Če Na Poljane Rosa Pade. Izvedba: tenor Rudolf Francl, klavir Zdenka Lukec. Arhiv RTV LJ.023767.03

Ej Mačice. Izvedba: sopran Zlata Ognjanović, klavir Zdenka Lukec Car. Arhiv RTV LJ.003418.02

Romanca. Izvedba: alt Bogdana Stritar, klavir Marijan Vodopivec. Arhiv RTV LJ.013970.01

Tiho Prihaja Mrak. Izvedba: sopran Zlata Ognjanović, klavir Zdenka Lukec Car. Arhiv RTV LJ.003418.01

Čez Noč. Izvedba: tenor Rudolf Francl, klavir Zdenka Lukec. Arhiv RTV LJ.023767.02

Uspavanka. Izvedba: sopran Ileana Bratuž, klavir Silva Hrašovec. Arhiv RTV LJ.GP105776.21

Uspavanka. Izvedba: tenor Matej Vovk, klavir Igor Vićentić Arhiv RTV LJ.023792.01

Fotografije

Ilustrirani SlovenecFran Kulovec, 04.10.1925.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R6438D5V

Mirko Polič (1890-1951). 192?.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-B0ED2LF1

Mirko Polič (1890-1951). 192?.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-6CQVDMZX

Slovensko narodno gledališče : uprava l. 1927/28. 192?.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-XWTRFX9W

Viri

Polič, Mirko. "Nekaj glos k izvajanju Beethovnove »Devete simfonije«." Ljubljanski zvon letnik 47. številka 4 (1927).
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4K0OEVP9

Polič, Mirko. "Malo pojasnila." Ljubljanski zvon letnik 47. številka 6 (1927).
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJY4RADD

Polič, Mirko, Golia, Pavel, Župančič, Oton. "Naloge in programi ravnateljev M. Poliča in P. Golie ter dramaturga O. Zupančiča l. 1927." Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja letnik knj. 9. številka 21 (1973) str. 47-51.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4SY0DT83

Polič, Mirko. Tri oranže Sergeja Prokofjeva v Ljubljani. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politikoKonzorcij jutra, 20.11.1927.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFCTE35S

Polič, Mirko. 1933. Wagner in slovenska opera. Življenje in svet : tedenska priloga Jutra, 7/13, št. 21 (1933), 567-570.

Šest, Osip; Polič, Mirko; Brenčič, Radovan. Kakšna so naša gledališča in kakšni smo mi. Naša pota: mesečna revija za propagando turizma, družbo, šport in kino: organ Zveze za tujski promet v Ljubljani in Tujsko prometne zveze v Mariboru, 1/3 (1934), 10–12.

Polić, Mirko. "Mladost v Trstu." Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja (1988) 24, št. 50/51 (1988), str. 60-65.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE6O62ZC

Literatura

Andrejka, Rudolf. Polič, Mirko (1890–1951). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi446458/#slovenski-biografski-leksikon (5. marec 2021). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Antoni, Luisa. Dirigent in skladatelj Mirko Polič. Novi glas, 2/5 (30. 1. 1997), 7.

Bogner Šaban, Antonija, Mojca Mihelič. Osiješko obdobje Mirka PoličaDokumenti Slovenskega gledališkega muzeja (1997), 39/79 (2003), 65–87.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PLLTMWSA

Bogunović-Hočevar, Katarina. Ljubljanska Opera med obema vojnama: moderna režija in njeni protagonisti = Ljubljana Opera House between both World Wars : modern directing and its protagonists.  Muzikološki zbornik, 56/1 (2020), 149–166.

Bravničar, Matija. Mirko Polič. Slovenska glasbena revija, 1/2 (januar 1952), 44–46.

Cigoj-Krstulović, Nataša. Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do druge svetovne. Ljubljana: Založba ZRC, 142, 145–6, 153, 180, 196–7, 199–200, 231, 233, 261–2, 264–5, 267–8, 272, 290, 299, 301, 307, 315.

Cvetko, Dragotin. Krst Poličeve opere Mati Jugovićev. Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, 8/144 (21. 6. 1947), 3.

Cvetko, Dragodin. Polič, I. Mirko. Muzička enciklopedija, 3, Or–Ž, Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod, 1977, 101.

Cvetko, Ciril. Poličevo obdobje. V: Ciril Cvetko: Julij Betetto, umetnik, pedagog in organizator glasbenega šolstva. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1990, [63]–81.

Cvetko, Ciril. 1995. Mirko Polič: dirigent in skladatelj. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej.

Faganel, Tomaž. Dve glasbeni obletnici: 150 let od rojstva Frana Gerbiča, 100 let od rojstva Mirka Poliča. Mohorjev koledar, Celje: Mohorjeva družba, 1989, 116–118.

Glasbenik Mirko Polič. Nekrolog. Tovariš: ilustrirana revija, 7/30 (27. 10. 1951), 476.

Gosak, Zdravko. Ljubljansko narodno gledališče: ravnatelja gg. Polić in Golia o načrtih za novo sezono. Naš val: ilustrirana radijska tedenska revija, 2/42 (1935), 4–6.

Jeza, Franc. Umetniški jubilej Mirka Poliča. Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, 8/127 (1. 6. 1947), 5.

-o. Umetniški jubilej Mirka Poliča. Jutro, 22. 2. 1938, 7.

Koter, Darja. Evropska kulturna migracija in ljubljanska Opera v obdobju Mirka Poliča (1925-1939). Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav [ur. Barbara Orel]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017, 65–83, 457, 465

Koter, Darja. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete in Akademija za glasbo, 2019, 55, 64, 78.

Križnar, Franc. Skladatelj in dirigent Mirko Polič. Primorska srečanja: revija za družboslovje in kulturo, 21/190 (1997), 177.

Lah, Špela. Slovenska operna ustvarjalnost med obema vojnama. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014, 14–16, 20, 30–32, 40, 44, 46, 49, 52, 91–92, 98.

Loparnik, Borut. Poličeva doba slovenske opere: ozadje in meje. Zbornik ob jubileju Jožeta Sivca = Essays presented to Jože Sivec [ur. Jurij Snoj in Darja Frelih], Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2000, 193–204.

Mirko Polič, Sigledal.

Mirko Polič, Wikipedija.

Mosusova, Nadežda. Ideja jugoslovenstva i Poličeva opera "Majka Jugovića" = Die jugoslawische Idee und die Oper "Majka Jugovića" von Polič. V: Niko Kuret (ur.) Slovenska glasba v preteklosti in sedanjosti: zbornik predavanj = Slowenische Musik in Vergangenheit und Gegenwart: Sammelband der Vorträge. Ljubljana: Kres, 1992, 233–238.

Peruzzi, Ivo. Stebri slovenskega gledališča.  Domači prijatelj: mesečnik za zabavo in pouk, 3/1 (januar 1929), 10–11.

Počastitev ravnatelja Mirka Poliča, Jutro, 24. 2. 1938, 3.

Pokorn, Danilo. Polič, Mirko. Enciklopedija Slovenije [ur. Marjan Javornik], 9: Plo-Ps (1995) Ljubljana: Mladinska knjiga [1987-2002], 73.

Polič, Mirko. Nekrolog. Ljubljanski dnevnik, 1/81 (3. 9. 1951), 1.

Pompe, Gregor. Slovenska operna ustvarjalnost in slovenski roman. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003.

Stanonik, Tončka in Lan Brenk (ur.). Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Sivec, Jože. Vsestranski portret mojstra taktirke: knjiga o dirigentu in skladatelju. Delo, 38/2 (4. 1. 1996), 14.

Stefanija, Leon. Ciril Cvetko, Dirigent in skladatelj Mirko Polič. Bilten SMD, 9/1997, 67–70.

Špendal, Manica. Polič, Mirko. The new Grove dictionary of opera. - (Vol. III.), 2002, 1045. Isto: New Grove Dictionary of Music and Musicians.

Traven, Jenko. Razgovor z Mirkom Poličem: ob krstni predstavi nove slovenske opere. Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, 12/48 (26. 2. 1951), 4.

Traven, Janko. Mirko Polič: (1890-1951). Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, 12/233 (4. 10. 1951), 4.

Veselko, Meta. Vloga Mirka Poliča v usmerjanju slovenske operne reprodukcije. Ljubljana: Filozofska fakulteta (diplomsko delo), 1970.

Vurnik, Stanko. Slovensko glasbeno življenje v letu 1926. Dom in svet,  40/1 (1927). http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHIMLLH5.

Vurnik, Stanko. H krizi naše opere. Dom in svet,  43/1–2 (1930), 57–8. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XWTMEND

Vurnik, Stanko. Glasbeno življenje v Ljubljani 1. 1930. Dom in svet, 44/1–2 (1931), 94–5. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-14VL9R2B

Zlobec, Marijan. Uprizoril je nenavadno veliko opernih premier: temeljit dokument o skladatelju Mirku Poliču. Delo, 37/284 (8. 12. 1995), 9.

 

Pripravil Leon Stefanija